Velikih pet

Prijazni ljudje resnično radi druge ljudi in odkrito izkazujejo pozitivna čustva do drugih. Hitro sklepajo prijateljstva in jim je enostavno oblikovati tesne, intimne odnose. Nizko ocenjeni na lestvici prijaznosti niso nujno hladni in sovražni, vendar ne posežejo po drugih in so dojeti kot oddaljeni in zadržani.

Družabni ljudje najdejo družbo drugih kot prijetno spodbudno in nagrajujoče. Uživajo v vznemirjenju množic. Nizko ocenjeni ljudje se počutijo preobremenjene in zato se aktivno izogibajo velikim množicam. Ne nujno ne marajo biti v družbi ljudi včasih, vendar je njihova potreba po zasebnosti in času zase veliko večja kot pri posameznikih, ki dosegajo visoke rezultate na tej lestvici.

Visoko ocenjeni na lestvici asertivnosti radi govorijo, prevzemajo odgovornost in usmerjajo dejavnosti drugih. Ponavadi so vodje v skupinah. Nizko ocenjeni ponavadi ne govorijo veliko in pustijo drugim, da nadzorujejo dejavnosti skupin.

Aktivni posamezniki vodijo hitro tempu, zaposleni življenja. Gibljejo se hitro, energično in živahno ter so vključeni v številne dejavnosti. Ljudje, ki dosegajo nizke rezultate na tej lestvici, sledijo počasnejšemu in bolj ležernemu, sproščenemu tempu.

Visoko ocenjeni na tej lestvici se hitro dolgočasijo brez visoke stopnje stimulacije. Obožujejo svetle luči in živahnost. Verjetno bodo tvegali in iskali vznemirjenja. Nizko ocenjeni se počutijo preobremenjene zaradi hrupa in gneče ter so nagnjeni proti iskanju vznemirjenja.

Ta lestvica meri pozitivno razpoloženje in občutke, ne negativnih čustev (ki so del domene nevroticizma). Posamezniki, ki dosegajo visoke rezultate na tej lestvici, običajno doživljajo vrsto pozitivnih občutkov, vključno z veseljem, navdušenjem, optimizmom in radostjo. Nizko ocenjeni niso tako nagnjeni k takšnim energičnim, visokim duhovom.

Domiselni posamezniki pogosto menijo, da je resnični svet preveč preprost in običajen. Visoko ocenjeni na tej lestvici uporabljajo domišljijo kot način ustvarjanja bogatejšega in bolj zanimivega sveta. Nizko ocenjeni so bolj usmerjeni k dejstvom kot domišljiji.

Visoko ocenjeni na tej lestvici ljubijo lepoto, tako v umetnosti kot v naravi. Zlahka se vključijo in absorbirajo v umetniške in naravne dogodke. Niso nujno umetniško izobraženi ali nadarjeni, čeprav mnogi so. Določujoče značilnosti te lestvice so zanimanje in cenjenje naravne in umetne lepote. Nizko ocenjeni nimajo estetske občutljivosti in zanimanja za umetnost.

Osebe z visoko čustvenostjo imajo dober dostop do in zavedanje svojih lastnih občutkov. Nizko ocenjeni se manj zavedajo svojih občutkov in svojih čustev ne izražajo odkrito.

Visoko ocenjeni na pustolovskost so navdušeni nad preizkušanjem novih dejavnosti, potovanjem v tuje dežele in izkušanjem različnih stvari. Znana rutina jih dolgočasi in se bodo odpravili po novi poti domov samo zato, ker je drugačna. Nizko ocenjeni se počutijo neprijetno ob spremembah in imajo raje znane rutine.

Intelekt in umetniški interesi sta dve najpomembnejši, osrednji značilnosti odprtosti za izkušnje. Visoko ocenjeni na intelekt radi igrajo z idejami. So odprti za nove in nenavadne ideje in radi razpravljajo o intelektualnih vprašanjih. Uživajo v ugankah, zagonetkah in miselnih izzivih. Nizko ocenjeni na intelekt raje delajo z ljudmi ali stvarmi kot z idejami. Intelektualne vaje smatrajo za izgubo časa. Intelekta ne smemo enačiti z inteligenco. Intelekt je intelektualni slog, ne intelektualna sposobnost, čeprav visoko ocenjeni na intelekt dosegajo nekoliko višje rezultate kot nizko ocenjeni na standardiziranih testih inteligence.

Psihološki liberalizem se nanaša na pripravljenost izzivati avtoriteto, konvencijo in tradicionalne vrednote. V najbolj skrajni obliki lahko psihološki liberalizem celo predstavlja odkrito sovražnost do pravil, simpatijo do kršiteljev zakonov in ljubezen do dvoumnosti, kaosa in nered. Psihološki konservativci imajo raje varnost in stabilnost, ki jih prinaša skladnost s tradicijo. Psihološki liberalizem in konservativizem nista enaka politični pripadnosti, vendar vsekakor usmerjata posameznike k določenim političnim strankam.

Sistem "boj ali beg" v možganih tesnobnih posameznikov se prelahko in prepogosto aktivira. Zato ljudje, ki imajo visoko stopnjo tesnobe, pogosto čutijo, da se bo nekaj nevarnega zgodilo. Lahko se bojijo specifičnih situacij ali so splošno prestrašeni. Počutijo se napete, nemirne in nervozne. Osebe z nizko stopnjo tesnobe so na splošno mirne in neustrašne.

Osebe, ki dosegajo visoke rezultate na lestvici jeze, čutijo bes, ko stvari ne gredo po njihovo. Občutljivi so na pošteno ravnanje in čutijo zamera in grenkoba, ko se počutijo prevarane. Ta lestvica meri težnjo k občutku jeze; ali oseba izraža razdraženost in sovražnost, je odvisno od njene stopnje na lestvici prijetnosti. Nizko ocenjeni redko ali težko občutijo jezo.

Ta lestvica meri težnjo k občutkom žalosti, potrtosti in obupa. Visoko ocenjeni nimajo energije in težko začnejo aktivnosti. Nizko ocenjeni so običajno brez teh depresivnih občutkov.

Samozavestni posamezniki so občutljivi glede tega, kaj drugi mislijo o njih. Njihova skrb glede zavrnitve in zasmehovanja jih povzroča, da se počutijo sramežljive in nelagodne med drugimi. Zlahka jih je sram in pogosto čutijo sram. Njihovi strahovi, da jih bodo drugi kritizirali ali zasmehovali, so pretirani in nerealistični, vendar njihova nerodnost in nelagodje lahko te strahove spremenita v samoizpolnjujočo se prerokbo. Nizko ocenjeni, nasprotno, ne trpijo zaradi napačnega vtisa, da jih vsi opazujejo in ocenjujejo. V družbenih situacijah se ne počutijo nervozne.

Nezmerni posamezniki čutijo močne želje in nagne, ki jih težko obvladujejo. Nagibajo se k kratkoročnim užitkom in nagradam, namesto k dolgoročnim posledicam. Nizko ocenjeni ne čutijo močnih, neustavljivih želja in zato niso nagnjeni k pretiranemu uživanju.

Visoko ocenjeni na lestvici ranljivosti doživljajo paniko, zmedo in nemoč, ko so pod pritiskom ali stresom. Nizko ocenjeni se počutijo bolj samozavestne, samozavestne in jasnega razmišljanja, ko so pod stresom.

Oseba z visokim zaupanjem predpostavlja, da je večina ljudi poštena, iskrena in ima dobre namene. Osebe z nizkim zaupanjem vidijo druge kot sebične, zahrbtne in potencialno nevarne.

Visoko ocenjeni na tej lestvici ne vidijo potrebe po pretvarjanju ali manipulaciji pri ravnanju z drugimi in so zato odkriti, neposredni in iskreni. Nizko ocenjeni verjamejo, da je določena mera prevare v družbenih odnosih potrebna. Ljudje relativno enostavno navežejo stik z neposrednimi osebami z visokimi ocenami na tej lestvici. Na splošno težje navežejo stik z neodkritimi osebami z nizkimi ocenami na tej lestvici. Treba je jasno povedati, da nizko ocenjeni niso neprincipijelni ali nemoralni; so preprosto bolj previdni in manj pripravljeni odkrito razkriti celotno resnico.

Altruistični ljudje pomaganje drugim ljudem iskreno nagrajuje. Zato so na splošno pripravljeni pomagati tistim, ki so v stiski. Altruistični ljudje ugotovijo, da je početje stvari za druge oblika samouresničitve, ne pa samožrtvovanja. Nizko ocenjeni na tej lestvici ne marajo posebej pomagati tistim, ki so v stiski. Prošnje za pomoč dojemajo kot obremenitev namesto priložnosti za samouresničitev.

Posamezniki, ki dosegajo visoke rezultate na tej lestvici, ne marajo soočenj. Popolnoma so pripravljeni na kompromise ali zanikanje lastnih potreb, da bi se razumeli z drugimi. Tisti, ki dosegajo nizke rezultate na tej lestvici, pogosteje ustrahujejo druge, da bi dosegli svoje.

Visoko ocenjeni na tej lestvici ne marajo trditi, da so boljši od drugih ljudi. V nekaterih primerih ta odnos izhaja iz nizke samozavesti ali samospoštovanja. Kljub temu nekateri ljudje z visoko samozavestjo menijo, da je neskromnost neprimerna. Tisti, ki so pripravljeni opisati sebe kot superiorne, se zdijo drugim ljudem kot neprijetno arogantni.

Ljudje, ki dosegajo visoke rezultate na tej lestvici, so sočutni in sočutni. Čutijo bolečino drugih posredno in jih je enostavno ganiti k usmiljenju. Nizko ocenjeni niso močno prizadeti zaradi človeškega trpljenja. Ponosni so na svoje objektivne sodbe, ki temeljijo na razumu. Bolj jih skrbi resnica in nepristranska pravičnost kot usmiljenje.

Samoučinkovitost opisuje zaupanje v lastno sposobnost doseganja ciljev. Visoko ocenjeni verjamejo, da imajo inteligenco (zdrav razum), gonilno silo in samokontrolo, potrebno za doseganje uspeha. Nizko ocenjeni ne čutijo učinkovitega delovanja in lahko imajo občutek, da niso v nadzoru nad svojim življenjem.

Osebe z visokimi rezultati na lestvici redoljubnosti so dobro organizirane. Rade živijo po rutini in urnikih. Vodi seznami in načrtujejo. Nizko ocenjeni so ponavadi neorganizirani in raztreseni.

Ta lestvica odraža moč občutka dolžnosti in obveznosti osebe. Tisti, ki dosegajo visoke rezultate na tej lestvici, imajo močan občutek moralne obveznosti. Nizko ocenjeni smatrajo pogodbe, pravila in predpise kot pretirano omejujoče. Verjetno so videni kot nezanesljivi ali celo neodgovorni.

Posamezniki, ki dosegajo visoke rezultate na tej lestvici, si močno prizadevajo za doseganje odličnosti. Njihova gonilna sila, da bi bili priznani kot uspešni, jih drži na poti do njihovih visokih ciljev. Pogosto imajo močan občutek za smer v življenju, vendar so lahko izjemno visoki rezultati preveč osredotočeni in obsedeni s svojim delom. Nizko ocenjeni so zadovoljni, da se prebijejo z minimalno količino dela in jih drugi lahko vidijo kot lene.

Samodisciplina, kar mnogi ljudje imenujejo volja, se nanaša na sposobnost vztrajanja pri težkih ali neprijetnih nalogah, dokler niso dokončane. Ljudje, ki imajo visoko samodisciplino, lahko premagajo odpor do začetka nalog in ostanejo na poti kljub motenjam. Tisti z nizko samodisciplino odlašajo in imajo slabo sledenje, pogosto ne uspejo dokončati nalog, tudi tistih, ki jih zelo želijo dokončati.

Previdnost opisuje nagnjenost k premišljanju možnosti, preden delujemo. Visoko ocenjeni na lestvici previdnosti si vzamejo čas pri sprejemanju odločitev. Nizko ocenjeni pogosto povedo ali storijo prvo stvar, ki jim pride na misel, brez razmišljanja o alternativah in verjetnih posledicah teh alternativ.