Odprtost

Odprtost za izkušnje opisuje dimenzijo kognitivnega sloga, ki ločuje domiselne, ustvarjalne ljudi od prizemljenih, konvencionalnih ljudi.

Odprti ljudje so intelektualno radovedni, cenijo umetnost in so občutljivi za lepoto. V primerjavi z zaprtimi ljudmi se običajno bolje zavedajo svojih čustev. Nagibajo se k temu, da razmišljajo in ravnajo individualistično in nekonformistično. Intelektualci običajno dosegajo visoke rezultate pri odprtosti za izkušnje; zato so ta faktor imenovali tudi kultura ali intelekt.

Kljub temu je intelekt verjetno najbolje razumeti kot en vidik odprtosti za izkušnje. Rezultati pri odprtosti za izkušnje so le zmerno povezani z leti izobraževanja in rezultati na standardnih testih inteligentnosti.

Druga značilnost odprtega kognitivnega sloga je zmožnost razmišljanja v simbolih in abstrakcijah, ki so daleč od konkretne izkušnje. Glede na posameznikove specifične intelektualne sposobnosti lahko to simbolno mišljenje privzame obliko matematičnega, logičnega ali geometrijskega razmišljanja, umetniške in metaforične rabe jezika, komponiranja ali izvajanja glasbe ali ene od številnih vizualnih ali uprizoritvenih umetnosti.

Ljudje z nizkimi rezultati pri odprtosti za izkušnje imajo običajno ozke, vsakdanje interese. Preprosto, neposredno in očitno jim je ljubše od zapletenega, dvoumnega in subtilnega. Do umetnosti in znanosti so lahko nezaupljivi ter ju dojemajo kot nerazumljivi ali brez praktične vrednosti. Zaprti ljudje imajo raje domače kot novo; so konservativni in se upirajo spremembam.

Psihologi, ki so pogosto tudi sami odprti za izkušnje, odprtost pogosto predstavljajo kot bolj zdravo ali zrelo. Vendar sta odprti in zaprti slog razmišljanja koristna v različnih okoljih. Intelektualni slog odprte osebe lahko dobro služi profesorju, raziskave pa so pokazale, da je zaprto razmišljanje povezano z boljšo delovno uspešnostjo v policijskem delu, prodaji in številnih storitvenih poklicih.

Domišljija

Domiselnim posameznikom se resnični svet pogosto zdi preveč pust in vsakdanji. Tisti z visokimi rezultati na tej lestvici uporabljajo domišljijo kot način ustvarjanja bogatejšega, zanimivejšega sveta. Tisti z nizkimi rezultati so bolj usmerjeni k dejstvom kot k domišljiji.

Umetniški interesi

Tisti z visokimi rezultati na tej lestvici ljubijo lepoto, tako v umetnosti kot v naravi. Zlahka jih pritegnejo in prevzamejo umetniški in naravni dogodki. Niso nujno umetniško izobraženi ali nadarjeni, čeprav mnogi so. Opredeljujoči značilnosti te lestvice sta zanimanje za naravno in ustvarjeno lepoto ter njeno cenjenje. Tistim z nizkimi rezultati manjkata estetska občutljivost in zanimanje za umetnost.

Čustvenost

Osebe z visokim rezultatom pri čustvenosti imajo dober dostop do svojih čustev in se jih dobro zavedajo. Tisti z nizkimi rezultati se svojih čustev manj zavedajo in jih običajno ne izražajo odkrito.

Pustolovskost

Tisti z visokimi rezultati pri pustolovskosti si želijo preizkušati nove dejavnosti, potovati v tuje dežele in doživljati različne stvari. Domačnost in rutina se jim zdita dolgočasni, zato bodo domov ubrali novo pot samo zato, ker je drugačna. Tisti z nizkimi rezultati se ob spremembah običajno počutijo neprijetno in imajo raje znane rutine.

Intelekt

Intelekt in umetniški interesi sta najpomembnejša, osrednja vidika odprtosti za izkušnje. Tisti z visokimi rezultati pri intelektu se radi poigravajo z idejami. Odprti so za nove in nenavadne ideje in radi razpravljajo o intelektualnih vprašanjih. Uživajo v ugankah, sestavljankah in miselnih izzivih. Tisti z nizkimi rezultati pri intelektu se raje ukvarjajo z ljudmi ali stvarmi kot z idejami. Intelektualne vaje se jim zdijo izguba časa. Intelekta ne smemo enačiti z inteligentnostjo. Intelekt je intelektualni slog, ne intelektualna sposobnost, čeprav tisti z visokimi rezultati pri intelektu na standardiziranih testih inteligentnosti dosegajo nekoliko višje rezultate kot tisti z nizkimi.

Liberalnost

Psihološka liberalnost pomeni pripravljenost izzvati avtoriteto, konvencije in tradicionalne vrednote. V najskrajnejši obliki lahko psihološka liberalnost pomeni celo odkrito sovražnost do pravil, naklonjenost kršiteljem zakonov ter ljubezen do dvoumnosti, kaosa in nereda. Psihološki konservativci imajo raje varnost in stabilnost, ki ju prinaša skladnost s tradicijo. Psihološka liberalnost in konservativnost nista isto kot politična pripadnost, a posameznike gotovo nagibata k določenim političnim strankam.