Katera država je najbolj ekstravertirana? Big Five v 48 državah

Kratek odgovor: V velikem spletnem vzorcu se kot najbolj ekstravertirane države izkažejo Nizozemska, Norveška in Danska, kot najmanj ekstravertirane pa Brazilija, Portugalska in Poljska. A razlike med državami so majhne v primerjavi z razlikami med ljudmi v isti državi, primerjanje držav na podlagi samoporočanja pa ima svoje pasti. Spodaj sami raziščite zemljevid in preberite, zakaj si številke zaslužijo malo skepse.

Ključne ugotovitve

• Najbolj ekstravertirane: Nizozemska, Norveška, Danska in Irska. Najmanj: Brazilija, Portugalska, Poljska in Vietnam.
• Najbolj mirne (najnižji nevroticizem): Nizozemska, Švica, Tajska, Švedska in Norveška. Najvišji: Grčija, Rusija, Poljska in Filipini.
• Najbolj odprte za izkušnje: Švica, Izrael, Nemčija in Francija.
• Norveška izstopa: druga najbolj ekstravertirana država od 48, med najbolj vestnimi in sprejemljivimi ter med najbolj mirnimi.
• Finska je nordijska izjema, z nižjo ekstravertnostjo in sprejemljivostjo kot njeni sosedi.
• Tudi med najbolj in najmanj ekstravertirano državo je razlika le približno polovica tega, kolikor se ljudje razlikujejo znotraj ene države. Večina držav se razlikuje manj.

Raziščite zemljevid

Norveška in tihi Skandinavec

Norvežane pogosto opisujejo, tudi sami, kot zadržane: na avtobusu so zase in potrebujejo nekaj kozarcev, preden spregovorijo s tujci. V teh podatkih se Norvežani opisujejo kot bolj družabni od ljudi v skoraj vseh drugih državah, obenem pa kot mirni in vestni.

Kako je lahko res oboje? Test osebnosti vpraša, kako se vidite v primerjavi z ljudmi okoli sebe. Veliko vprašanj zadeva vedenje med ljudmi, ki jih poznate: pogovor z mnogimi ljudmi na zabavah, začenjanje pogovorov. Stereotip pa pogosto govori o tem, kako se tujci vedejo v javnosti. In Norvežani, ki na spletu rešujejo test osebnosti v angleščini, niso vsi Norvežani. Finska se po drugi strani bolje ujema s slovesom tihe države: tu je med najmanj ekstravertiranimi.

Zakaj so primerjave držav zahtevne

Test je bil v angleščini. Vsi so odgovarjali na istih 50 trditev v angleščini. Za večino ljudi zunaj angleško govorečega sveta je to drugi jezik. Odprtost se deloma meri s trditvami, kot sta »Imam bogat besedni zaklad« in »Uporabljam težke besede«, zato ni presenetljivo, da države, kjer je angleščina drugi jezik, dosegajo nižje rezultate pri odprtosti.

Vzorci niso prebivalstvo. Ljudje, ki v Braziliji ali Vietnamu na spletu rešujejo test osebnosti v angleščini, so mlajši, bolj izobraženi in bolj vajeni angleščine kot povprečen prebivalec. V Združenih državah je vzorec širši.

Ljudje se primerjajo z okolico. Ko ocenjujete, kako organizirani ste, se primerjate s svojo kulturo. Temu pravimo učinek referenčne skupine. Neka študija je pokazala, da so države, katerih prebivalci so se ocenili kot najmanj vestne, na primer Japonska, dosegle med najvišjimi rezultati pri vedenju, ki odraža vestnost, kot sta točnost in natančnost javnih ur (Heine, Buchtel & Norenzayan, 2008).

Stereotipi se redko ujemajo. Študija 49 kultur je primerjala, kaj ljudje verjamejo o tipičnem človeku v svoji državi, z izmerjeno osebnostjo v isti državi. Prepričanja skoraj niso bila povezana z meritvami (Terracciano et al., 2005).

Razlike so majhne. Ljudje znotraj iste države se razlikujejo precej bolj kot države med seboj. Če poznate državo posameznika, o njegovi osebnosti izveste zelo malo.

Kaj ugotavljajo večje študije

Raziskovalci so države primerjali s prevedenimi testi in skrbnejšim vzorčenjem. Največja med njimi je zajela 56 narodov in odkrila regionalne vzorce, a tudi to, da so razlike med državami skromne in deloma odvisne od tega, kako ljudje odgovarjajo na vprašalnike (Schmitt et al., 2007). Najvarnejši sklep je enak kot tu: nekaj resničnih povprečnih razlik obstaja, a so majhne, same samoocene pa jih ne morejo razrešiti.

Od kod so podatki

Številke izvirajo iz odprtih raziskovalnih podatkov Open Psychometrics, kjer so ljudje med letoma 2016 in 2018 reševali različico testa Big Five s 50 trditvami (Goldberg's IPIP Big-Five Factor Markers). Državo smo določili iz internetnega naslova, nismo je spraševali. Obdržali smo en odgovor na internetni naslov, odstranili nepopolne ter neverjetno hitre ali počasne odgovore in prikazujemo države z vsaj 1000 ljudmi: 584.535 ljudi iz 48 držav. Rezultati segajo od 0 do 100.

50 trditev ni enakih kot v našem testu, zato svojega rezultata ne morete neposredno primerjati z zemljevidom. Za to si oglejte, kako dosegajo rezultate ženske in moški različnih starosti, kjer so uporabljene enake trditve kot v našem testu.

Viri

• Open Psychometrics. IPIP Big-Five Factor Markers data, 2016–2018. openpsychometrics.org/_rawdata.
• Goldberg, L. R. (1992). The development of markers for the Big-Five factor structure. Psychological Assessment, 4(1), 26–42. IPIP.
• Heine, S. J., Buchtel, E. E., & Norenzayan, A. (2008). What do cross-national comparisons of personality traits tell us? The case of conscientiousness. Psychological Science, 19(4), 309–313. doi:10.1111/j.1467-9280.2008.02085.x
• Schmitt, D. P., Allik, J., McCrae, R. R., & Benet-Martínez, V. (2007). The geographic distribution of Big Five personality traits: Patterns and profiles of human self-description across 56 nations. Journal of Cross-Cultural Psychology, 38(2), 173–212. doi:10.1177/0022022106297299
• Terracciano, A., et al. (2005). National character does not reflect mean personality trait levels in 49 cultures. Science, 310(5745), 96–100. doi:10.1126/science.1117199