Nevroticizem

Nevroticizem se nanaša na nagnjenost k doživljanju negativnih čustev.

Freud je izraz nevroza prvotno uporabil za opis stanja, za katero so značilni duševna stiska, čustveno trpljenje in nezmožnost učinkovitega spoprijemanja z običajnimi zahtevami življenja. Menil je, da vsakdo kaže nekaj znakov nevroze, a da se razlikujemo po stopnji trpljenja in po specifičnih simptomih stiske. Danes nevroticizem pomeni nagnjenost k doživljanju negativnih čustev.

Tisti z visokim rezultatom pri nevroticizmu lahko doživljajo predvsem eno specifično negativno čustvo, kot je tesnoba, jeza ali potrtost, a verjetno doživljajo več teh čustev.

Ljudje z visokim nevroticizmom so čustveno odzivni. Čustveno se odzivajo na dogodke, ki večine ljudi ne bi prizadeli, in njihovi odzivi so običajno močnejši od običajnih. Bolj verjetno bodo vsakdanje situacije razumeli kot grožnjo, manjše nevšečnosti pa kot brezupno težke.

Njihovi negativni čustveni odzivi običajno vztrajajo nenavadno dolgo, kar pomeni, da so pogosto slabe volje. Te težave z uravnavanjem čustev lahko zmanjšajo sposobnost nevrotične osebe, da jasno razmišlja, sprejema odločitve in se učinkovito spoprijema s stresom.

Tesnobnost

Sistem »boj ali beg« v možganih tesnobnih posameznikov se sproži prelahko in prepogosto. Zato imajo ljudje z visoko tesnobnostjo pogosto občutek, da se bo zgodilo nekaj nevarnega. Lahko se bojijo specifičnih situacij ali pa so na splošno prestrašeni. Počutijo se napete, nemirne in živčne. Osebe z nizko tesnobnostjo so praviloma mirne in neustrašne.

Jeza

Osebe z visokim rezultatom pri jezi so besne, kadar stvari ne gredo po njihovo. Občutljive so na to, ali so obravnavane pošteno, in čutijo zamero in grenkobo, kadar menijo, da so prikrajšane. Ta lestvica meri nagnjenost k občutenju jeze; ali oseba izraža razdraženost in sovražnost, pa je odvisno od njene ravni sprejemljivosti. Tisti z nizkimi rezultati se ne jezijo pogosto ali zlahka.

Depresivnost

Ta lestvica meri nagnjenost k občutkom žalosti, potrtosti in malodušja. Tistim z visokimi rezultati manjka energije in težko začnejo z dejavnostmi. Tisti z nizkimi rezultati so praviloma brez teh depresivnih občutkov.

Sramežljivost

Sramežljivi posamezniki so občutljivi na to, kaj drugi mislijo o njih. Zaradi strahu pred zavrnitvijo in posmehom se med drugimi počutijo plaho in nelagodno. Zlahka jih je spraviti v zadrego in pogosto jih je sram. Njihov strah, da jih bodo drugi kritizirali ali se jim posmehovali, je pretiran in nerealen, a zaradi njihove okornosti in nelagodja se lahko ta strah tudi uresniči. Tisti z nizkimi rezultati nasprotno nimajo zmotnega vtisa, da jih vsi opazujejo in sodijo. V družabnih situacijah ne čutijo živčnosti.

Nezmernost

Nezmerni posamezniki čutijo močna hrepenenja in vzgibe, ki se jim težko uprejo. Običajno so usmerjeni h kratkoročnim užitkom in nagradam in ne k dolgoročnim posledicam. Tisti z nizkimi rezultati ne doživljajo močnih, neustavljivih hrepenenj, zato jih ne mika pretiravanje.

Ranljivost

Tisti z visokimi rezultati pri ranljivosti pod pritiskom ali v stresu doživljajo paniko, zmedenost in nemoč. Tisti z nizkimi rezultati se v stresu počutijo bolj zbrane, samozavestne in jasnih misli.