Vestnost

Vestnost zadeva način, kako nadzorujemo, uravnavamo in usmerjamo svoje impulze.

Impulzi sami po sebi niso slabi; včasih časovna stiska zahteva hitro odločitev in ravnanje po prvem vzgibu je lahko učinkovit odziv. Tudi v času igre, ne dela, je spontano in impulzivno ravnanje lahko zabavno. Impulzivne posameznike lahko drugi dojemajo kot barvite, zabavne za druženje in nekoliko odštekane.

Kljub temu lahko ravnanje po impulzih na več načinov vodi v težave. Nekateri impulzi so antisocialni. Nenadzorovana antisocialna dejanja ne škodijo le drugim članom družbe, temveč lahko povzročijo tudi povračilo tistemu, ki jih je storil. Druga težava impulzivnih dejanj je, da pogosto prinesejo takojšnjo nagrado, a neželene dolgoročne posledice. Primeri vključujejo pretirano druženje, ki pripelje do odpovedi v službi, žaljivko, ki povzroči razpad pomembnega odnosa, ali uživanje drog za užitek, ki sčasoma uničijo zdravje.

Impulzivno vedenje, tudi kadar ni resno uničujoče, znatno zmanjšuje učinkovitost človeka. Impulzivno ravnanje onemogoča premislek o drugih možnih načinih ravnanja, med katerimi bi bili nekateri modrejši od impulzivne izbire. Impulzivnost ljudi tudi zavede s poti pri projektih, ki zahtevajo organizirano zaporedje korakov ali stopenj. Dosežki impulzivne osebe so zato majhni, razpršeni in nedosledni.

Znak inteligentnosti, kar morda ločuje ljudi od zgodnejših oblik življenja, je sposobnost razmišljati o prihodnjih posledicah, preden ravnamo po impulzu. Inteligentno delovanje vključuje premislek o dolgoročnih ciljih, organiziranje in načrtovanje poti do teh ciljev ter vztrajanje pri ciljih kljub kratkotrajnim nasprotnim impulzom. Zamisel, da inteligentnost vključuje nadzor nad impulzi, lepo zajame izraz preudarnost, ki je drugo ime za dimenzijo vestnosti. Preudaren pomeni hkrati moder in previden.

Osebe z visokim rezultatom na lestvici vestnosti drugi dejansko dojemajo kot inteligentne. Prednosti visoke vestnosti so očitne. Vestni posamezniki se izogibajo težavam in dosegajo visoko raven uspeha s premišljenim načrtovanjem in vztrajnostjo. Drugi jih tudi pozitivno vrednotijo kot inteligentne in zanesljive. Po drugi strani so lahko kompulzivni perfekcionisti in deloholiki. Poleg tega lahko izjemno vestne posameznike dojemajo kot toge in dolgočasne.

Nevestne ljudi lahko kritizirajo zaradi nezanesljivosti, pomanjkanja ambicij in nespoštovanja pravil, vendar bodo doživeli veliko kratkotrajnih užitkov in nikoli jih ne bodo označili za toge.

Samoučinkovitost

Samoučinkovitost opisuje zaupanje v lastno sposobnost, da stvari dosežemo. Tisti z visokimi rezultati verjamejo, da imajo inteligentnost (zdravo pamet), zagon in samonadzor, ki so potrebni za uspeh. Tisti z nizkimi rezultati se ne počutijo učinkovite in imajo lahko občutek, da nimajo nadzora nad svojim življenjem.

Urejenost

Osebe z visokimi rezultati pri urejenosti so dobro organizirane. Rade živijo po rutinah in urnikih. Vodijo sezname in delajo načrte. Tisti z nizkimi rezultati so običajno neorganizirani in raztreseni.

Čut dolžnosti

Ta lestvica odraža moč posameznikovega čuta dolžnosti in obveznosti. Tisti z visokimi rezultati na tej lestvici imajo močan čut moralne obveznosti. Tistim z nizkimi rezultati se pogodbe, pravila in predpisi zdijo preveč omejujoči. Drugi jih verjetno vidijo kot nezanesljive ali celo neodgovorne.

Težnja k dosežkom

Posamezniki z visokimi rezultati na tej lestvici si močno prizadevajo za odličnost. Želja, da bi jih priznali kot uspešne, jih drži na poti k visokim ciljem. Pogosto imajo močan občutek smeri v življenju, a izjemno visoki rezultati lahko pomenijo preveliko osredotočenost in obsedenost z delom. Tisti z nizkimi rezultati so zadovoljni, če se prebijejo s čim manj dela, in drugi jih lahko vidijo kot lene.

Samodisciplina

Samodisciplina – kar mnogi imenujejo volja – pomeni sposobnost vztrajati pri težkih ali neprijetnih nalogah, dokler niso dokončane. Ljudje z visoko samodisciplino zmorejo premagati odpor do začetka nalog in ostati na poti kljub motnjam. Tisti z nizko samodisciplino odlašajo in slabo izpeljejo začeto, pogosto pa nalog ne dokončajo – tudi tistih, ki bi jih zelo radi dokončali.

Previdnost

Previdnost opisuje nagnjenost k temu, da pred ravnanjem premislimo možnosti. Tisti z visokimi rezultati na lestvici previdnosti si pri odločanju vzamejo čas. Tisti z nizkimi rezultati pogosto rečejo ali storijo prvo, kar jim pride na misel, ne da bi pretehtali druge možnosti in njihove verjetne posledice.